Depresivnost
Depresija je duševna bolezen, ki ima za posledico občuten upad kvalitete življenja. Na žalost je zaradi sedečega načina življenja, kroničnega stresa, večje osamljenosti in visoko procesirane hrane ta v precejšnjem porastu.
NACIONALNI INŠTITUT ZA KLINIČNO ODLIČNOST (NICE):
“Klinični dokazi kažejo, da Alpha-Stim pri pacientih z anksioznimi motnjami raven anksioznosti in depresivnosti učinkovito zmanjša.”
Vir: Alpha-Stim AID for anxiety, Medtech innovation briefing, 2019.
ANTIDEPRESIVNO DELOVANJE
Povečano sproščanje serotonina in endorfinov
Na podlagi študij lahko sklepamo, da nežna Alpha-Stim stimulacija endorfine, ki se sicer sproščajo ob telovadbi in smejanju, poveča do 220%, serotonin do 200% in norepinefrin za 25%. 😀 Blagodejen vpliv ima še na dopamin, čigar pomanjkanje prav tako vpliva na raven depresivnosti.
Naprava doseže možgansko aktivnost, podobno tisti med meditiranjem, dokazano pa lahko uravna tudi avtonomni živčni sistem. Več informacij.
KUMULATIVNI UČINKI
Dokazana učinkovitost medicinske tehnologije
Alpha-Stim ima kumulativne učinke, saj se ti s količino rabe dopolnjujejo. Če ga pozabite uporabiti, učinkov odtegnitve ne bo, vendar priporočamo, da napravo vsak dan dosledno uporabljate vsaj 20 minut. Zaželjena je 1 ura, kar lahko dosežete tudi v več delih. Stopnja jakosti naj bo udobna.
Depresivna motnja je kompleksna bolezen, ki pogosto terja vsaj 4, včasih pa 12-tedensko zdravljenje. Stanje lahko nato vzdržujete z občasno rabo.
KOMBINIRANJE Z ZDRAVILI
Brez povzročanja odtegnitvenih simptomov
Alpha-Stim je naravna oblika zdravljenja, saj z njim v telo ne vnašamo kemikalij, ki spreminjajo receptorje. Zelo redko lahko povzroči glavobol (0,1%), bežno omotičnost (0,1%) ali draženje kože pod elektrodo (0,01%). Za razliko od antidepresivov odtegnitvenega sindroma ne povzroča. 👀
Alpha-Stim je sicer samostojno učinkovit, preiskave pa dokazujejo, da je tudi združevanje pripomočka z antidepresivi povsem varno ter da njihovo učinkovitost izboljša. Odtegnitvene simptome antidepresivov lahko omili.
DEPRESIJA PO MOŽGANSKI KAPI
Alpha-Stim ima pri zdravljenju depresije po možganski kapi 4 kvalitetne klinične raziskave, na skupno 350 bolnikih. Samostojno raven depresivnosti zmanjša za 70%, kot dodatek pa učinkovitost antidepresivov skoraj podvoji. Izboljša tudi kognicijo.
Povezave do virov
Liu et al. 2021. “Effect of CES combined with flupentixol-melitracen for depression after stroke“. N=90. [KLI, #72]
Lyu. 2018. “Effect of CES combined with escitaIopram on quality of life and activities of daily living of patients with depression after cerebral infarction“. N=160. [KLI, #76]
Bhardwaj et al. 2018. “Efficacy of Cranial Electrical Stimulation and Rational Emotive Behavior Therapy in Improving Psychological Illness among Chronic Stroke Survivors: A Pilot Randomized Controlled Trial“. N=18. [KLI, #37]
Wang et al. 2015. “The effects of cranial electrotherapy stimulation therapy combined with psychological intervention in treating post-stroke depression“. N=80. [KLI, #79]
ZAMOLČANA DEJSTVA O ANTIDEPRESIVIH
Različna zdravljenja so različno učinkovita, varna, dostopna, ekonomsko smotrna, raziskana in zaželjena. Imate pri tem za odločanje vse informacije? So vam o antidepresivih kaj zamolčali?
Z razkritimi dejstvi nočemo ustvarjati vtis, da sta si Alpha-Stim in farmakološka terapija enakovredni zdravljenji. Prva je verjetno smiselnejša pri blagi in zmerni, druga pa pri hudi obliki depresivne motnje. Ob tem je potrebno upoštevati tudi druge posebne okoliščine vsakega posameznega bolnika (1, 2, 3, 4, 5), vključno z vzporednimi boleznimi in njegovimi osebnimi vrednotami (željami). Da zdravljenji nista enakovredni dokazuje še različen cenovni in varnostni profil ter dejstvo, da se v kombinaciji sinergistično in varno dopolnjujeta. Svojega zdravljenja ne spreminjajte ali prekinjajte brez predhodnega posvetovanja z lečečim zdravnikom.
Pogosto zamolčana dejstva
OBČUTNO PODCENJEVANJE ODTEGNITVENIH SIMPTOMOV
Odmeven pregledni članek iz 2019 ugotovlja, da nacionalne smernice zahodnih držav občutno podcenjujejo odtegnitvene učinke antidepresivov, kar ima pomembne klinične posledice. Odtegnitveni sindrom beleži 56% vseh uporabnikov, kot hude pa simptome ocenjuje skoraj polovica. Dodajajo, da ni redko, da ti trajajo tudi več tednov ali mesecev. Na podlagi teh izsledkov je Kraljevo združenje psihiatrov v Angliji mnenje o antidepresivih dramatično spremenilo, skladno s pozivom je smernice naknadno spremenil še Inštitut za klinično odličnost (NICE). Kolikor nam je znano se v slovenski klinični praksi ni spremenilo nič. Zadnje ugotovitve iz tujine kažejo, da so pacienti z odtegnitvenimi simptomi pogosto neupoštevani, napačno diagnosticirani z relapsom ali celo povsem novo boleznijo.
Psihiatri so smernice iz 2004 najprej branili, nakar sta avtorja omenjenega članka od NICE zahtevala predložitev virov. Izkazalo se je, da smernice niso temeljile na z dokazi podprti medicini, zato je bilo objavljeno, da so nujno potrebne nove. Združenje sedaj omenja večmesečno odtegnitev. Tudi na Nizozemskem so bila sprejeta nova priporočila, kjer predlagajo postopno zmanjševanje odmerkov v 10 korakih tekom 2 mesecev in pol. Pri escitalopramu 7 od 9 odtegnitvenih korakov vključuje manjše odmerke od tistih, ki jih slovenski bolniki sploh lahko pridobijo. Kljub temu navodila za uporabo še vedno omenjajo zgolj nekajtedensko zniževanje. Bolniki pomoč zato namesto pri zdravnikih iščejo drugod. Naj dodamo, da se jih le 1% spomni, da bi jim bili odtegnitveni simptomi sploh omenjeni.
POVEČANO TVEGANJE SAMOMORILNOSTI
Na podlagi trdnih empiričnih dokazov bi opozorilo, da antidepresivi povečajo samomorilnost, morala vsebovati embalaža sama. Da so stranski učinki in povečano tveganje samomorilnosti podcenjeni ugotavlja še en nedavni pregledni članek. Na podlagi 2 raziskav je tveganje 1,5-krat do 2,5-krat višje od kontrolnih skupin. Ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA) je v 2018 objavila obvestilo in zapisala, da bo opozorilo dano na embalažo samo. Poleg tega bodo morale ameriške lekarne ob vsaki izdaji antidepresivov za namen zdravljenja otrok ali mladostnikov o povečanem tveganju samomorilnosti priložiti še dodatne pisne informacije.
NEŽELENI STRANSKI UČINKI
V navodilih za uporabo je naštetih več kot 40 možnih stranskih učinkov. 72% dolgoročnih uporabnikov beleži zmanjšanje spolnega poželenja, 65% čustveno otopelost, 65% povečanje telesne teže, 65% nezmožnost doseganja orgazma, 58% suha usta, 55% razdražljivost, 55% omotičnost, 36% slabost, 33% tresavico, itd. V tej raziskavi je občutke zasvojenosti poročalo 43% uporabnikov, v drugi pa 27%. Antidepresivi povečujejo tveganje kardiovaskularnih in sladkornih bolezni. Pojavljajo se tudi dokazi, da ima njihova raba v obdobju razvoja dolgoročne posledice na spolno poželenje v odraslosti. Izključen ni niti negativen učinek na jetra.
Raziskovalci so ob pregledu popularnih spletnih strani iz 10 držav ugotovili, da vse navajajo prednosti antidepresivov, medtem ko jih le 13% navaja čustveno otopelost in samo 5% omenja povečano tveganje samomorilnosti v vseh starostnih skupinah. Zapišejo, da so informacije nasploh netočno predstavljene in da lahko vodijo v neprimerno in prekomerno uporabo ter zmanjšanje verjetnosti iskanja drugih oblik zdravljenja. Medtem slovenska farmacevtska družba na svoji spletni strani etično vprašljivo še vedno vztraja s trditvami, da so neželeni stranski učinki antidepresivov blagi in prehodni ter da se pojavijo zgolj pri nekaterih.
PODCENJEVANJE ODTEGNITVENEGA SIMPTOMA: BRAIN ZAPS
Ob odtegnitvi se lahko pojavi nevrološki simptom, opisan z občutki “elektrošokov” v možganih in zgornjem delu telesa. Njegov sprožilec je predvsem laternalno premikanje oči (levo-desno) in sunkoviti gibi. Odtegnitveni učinek je v enem navodilu za uporabo omenjen kot občutek električnega šoka (tudi v glavi), pri drugem pa kot občutek elektriziranja (vključno z glavo). Gre za podcenjen učinek odtegnitve, kar po mnenju avtorjev zmanjšuje zaupanje v psihiatrijo. V kolikor za namen omilitve odtegnitvenega sindroma uporabljate Alpha-Stim električno napravo, poudarjamo, da ob pojavu tovrstnih občutkov ne gre za posledico rabe pripomočka.
NEJASNO RAZMERJE MED UČINKOVITOSTJO IN VARNOSTJO
Depresija je bolezen, ki je precej dovzetna na placebo učinek. Ta naj bi lahko ozdravil 35% bolnikov (1, 2, 3). Na podlagi odmevnega sistematičnega preglednega članka je moč sklepati, da imata v Sloveniji najpogosteje predpisana escitalopram in setralin 1,68-krat in 1,67-krat večjo učinkovitost od placeba. To pomeni, da če bi placebo v kontrolni skupini pomagal 100 izmed 285 bolnikov (35% učinkovitost), bi antidepresiv v enako veliki aktivni skupini pomagal 168 (59% učinkovitost), vendar bodo ti beležili tudi več stranskih učinkov. Zaradi ugotovljene pristranosti in podcenjevanja stranskih učinkov kritiki navajajo, da antidepresivov sploh ne bi smeli predpisovati, dokler se razmerje med pozitivnimi in negativnimi učinki podrobneje ne razjasni. Stranski učinki naj bi namreč nad pozitivnimi prevladali (1, 2).
Da še vedno ni jasno, če je predpisovanje antidepresivov učinkovitejše od placeba izpostavlja tudi re-analiza preglednega članka. Razlika na HAMD-17 skali je le 2 točki. Tudi pri poporodni depresiji, s katero se spopade vsaka peta nosečnica, je predpisovanje osnovano na nizki gotovosti o učinkovitosti. Naj dodamo, da trenutno ni zanesljivih znanstvenih dokazov, da bi bilo dolgoročno zdravljenje z antidepresivi koristno in da je to lahko pri precejšnjem delu bolnikov celo škodljivo. Študije namreč pojav odtegnitvenih simptomov pogosto napačno diagnosticirajo kot relaps. Farmacevtske družbe kljub temu vztrajajo, da mora bolnik z jemanjem zdravila nadaljevati še vsaj 4 do 5 mesecev po popolnem izboljšanju ter da je pri ponovnih epizodah zdravljenje pogosto daljše in traja leto dni ali več.
Psihiatrična zdravila so resda relativno poceni oz. brezplačna, vendar je nizozemska študija pokazala, da o odtegnitvi od antidepresivov pacienti na nacionalno svetovalno telefonsko številko poizvedujejo 3-krat, probleme pa poročajo kar 5-krat pogosteje od nepsihiatričnih zdravil, kar je primerljivo z anksiolitiki. Profesor s harvardske univerze predlaga, da ko so različna zdravljenja enako učinkovita, da se predpiše tisto, ki je najbolj varno. In če jih je hkrati enako varnih več, naj pacient med njimi izbira sam. Navaja, da je pri tem nujno, da se predstavi vse stranske učinke zdravil in da so nekatera zdravljenja na dolgi rok smotrnejša.
PRISTRANOST RAZISKOVALCEV
Konec leta 2015 je bilo ugotovljeno, da je 29% meta analiz o antidepresivih imelo avtorje, ki so bili zaposleni pri ocenjevanem proizvajalcu, kar 79% pa jih je imelo vsaj kakšno povezavo s proizvajalci (sponzorstvo ali avtorji, ki so bili zaposleni v farmaciji ali avtorji z navzkrižjem interesov). Ti v izvlečkih svojih strokovnih člankov skoraj nikoli ne poročajo o negativnih posledicah antidepresivov. Ob novejšem pregledu je bilo zgolj 18% študij ocenjenih z nizkim tveganjem pristranosti.
VPLIV FARMACIJE NA IZOBRAŽEVANJE IN KLINIČNO PRAKSO
Strokovnjaki opozarjajo, da bo reorganizacija partnerstev med farmacevtsko industrijo in akademiki najpomembnejši izziv. Konec leta 2019 je skupina vplivnih raziskovalcev, zdravnikov in regulatorjev argumentirano pozvala k finančni osamosvojitvi raziskovalne, izobraževalne in zdravstvene dejavnosti (predlagamo branje). Nedavna raziskava je pokazala še, da imajo vodje strokovnih združenj pomembne finančne povezave z industrijo, kar vzbuja dvome v neodvisnost in integriteto ter kliče k reformam sistema. Navsezadnje finančne vezi in stanovska pripadnost ovirajo racionalnost predpisovanja antidepresivov tudi v pediatriji.
NAVZKRIŽJE INTERESOV STROKE
Slovensko združenje psihiatrov na svoji spletni strani navaja, da jim pri organizaciji srečanj s sponzorskimi ali donatorskimi sredstvi pomagajo tudi farmacevtske družbe. Medtem trdijo, da so stopnje odziva na zdravljenje depresije relativno slabe in da je posledično izrednega pomena iskanje novih terapevtskih pristopov, ki so za paciente bolje prenosljivi zaradi manjše pogostosti stranskih učinkov. ZDA in 11 evropskih držav so popolno objavo vseh farmacevtskih nakazil zdravnikom že uzakonile. V Sloveniji so farmacevtske korporacije podatke o nakazilih začele objavljati pred 4 leti. Ta naraščajo in so na zadnje znašala 12 milijonov evrov.
Dopustne dobe in viri
Spomnimo, da je oglaševanje zdravil na recept širši javnosti z Zakonom o zdravilih prepovedano, pri čemer je oglaševanje definirano kot vse oblike obveščanja. Pravilnik dodaja, da se k oglaševanju ne šteje informacij v zvezi z zdravjem ali boleznimi, pod pogojem, da na zdravila ni nobenega napotila, tudi posrednega ne. Informacije morajo biti objektivne, celovite, uravnotežene, uporabnikom razumljive in ne smejo vsebovati prvin neposrednega ali prikritega oglaševanja.
Na podlagi Zakona o pacientovih pravicah najdaljšo dopustno čakalno dobo določa Pravilnik, a zgolj za prvi in ne tudi za nadaljne (kurativne) preglede, kjer omejitev ni. Najdaljša dopustna čakalna doba za stopnjo nujnosti “zelo hitro” je 14 dni, za “hitro” 3 mesece in za “redno” 6 mesecev. Po mnenju slovenskih specialistov so čakalne dobe v psihiatriji še posebej nedopustne.
Povprečne čakalne dobe na podlagi mesečnih poročil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Točkovna prevalenca na podlagi preglednega članka in italijanske raziskave. Razpon na podlagi preglednega članka in raziskave. Podatki za ZDA na podlagi raziskave.
Rast porabe antidepresivov podlagi medijskega poročanja. Poraba ambulantno predpisanih zdravil na podlagi letnih analiz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Doleti lahko vsakega izmed nas
NA DEPRESIJO NI IMUN NIHČE
Strokovnjaki trdijo, da bi dolgoročne psihološke posledice v družbi lahko povzročile več škode od koronavirusa samega. Oštro, neodvisen center za preiskovalno novinarstvo, je po prvem valu epidemije poročal, da v Sloveniji večina mladih v duševni stiski pomoči ne dobi pravočasno. 🙍
Depresija ni lenoba, znak šibkega karakterja ali zgolj nekaj v naših glavah, kar lahko premagamo z več “korajže”. Pri depresiji pride do psiholoških in fizioloških sprememb v možganih, kar zahteva primerno zdravljenje, tako kot to velevajo ostale bolezni. Kljub temu depresivni ljudje velikokrat ostanejo nerazumljeni in prejemajo psevdoznanstvene nasvete, kar onemogoča iskanje ustrezne pomoči in njihovo stisko samo še bolj poglablja.
Depresija se med različnimi bolniki kaže kot različen preplet bioloških, psiholoških in socioloških simptomov. Razlikuje se tudi njihova intenziteta, simptomi so namreč lahko blage, srednje ali hude oblike. Ker pogosto naraščajo postopoma, se veliko izmed nas z depresijo spopada, brez da bi vedeli, da smo pravzaprav že zboleli. Včasih nas o tem opozori šele partner, dober prijatelj ali družinski član. Z zdravljenjem ne smemo odlašati!
OCENITE SVOJO RAVEN DEPRESIVNOSTI
Poleg okužb s patogeni so dejavniki tveganja še psihološki stres, pitje alkohola ali uživanje konoplje, ekso in endotoksini, hipotiroidizem, genetske predispozicije (kot so MTHFR, MAOA, NRF2, TNF-α), nosečnost, morebitne poškodbe glave in uživanje industrijsko visoko predelane hrane. Tudi jemanje antibiotikov lahko povzroči depresijo, saj v črevesju spremeni ravnovesje mikrobiote in imunski sistem nagne k bolj vnetnemu delovanju.
TOČKOVNA PREVALENCA (PRED PANDEMIJO)
Povprečni delež populacije z depresijo.
TOČKOVNA PREVALENCA (MED PANDEMIJO)
Aktualni delež populacije z depresijo.
VSEŽIVLJENJSKA PREVALENCA
Povprečna verjetnost, da zbolite tekom življenja.
Točkovni in vseživljenjski prevalenci depresivne motnje sta bili že pred pandemijo občutno podcenjeni (1, 2). V ZDA sedaj ugotavljajo več kot 3-kratno povečanje, razširjenost pa se giblje med 23 in 57% (1, 2, 3, 4, 5). Izsledki spletne raziskave o vplivu pandemije, ki jo je na vzorcu tisoč Slovencev opravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kažejo, da se z depresijo in ostalimi duševnimi težavami sooča skoraj polovica mladih, starih od 18 do 29 let.
Seznam simptomov
Obstajajo številni drugi simptomi depresivne motnje vendar navajamo najpogostejše. Obstaja zelo malo verjetnosti, da bi imeli vse naštete hkrati. Če simptomi vsakodnevno vztrajajo več kot 2 tedna ali če posegajo v vaše delo, socialno ali družinsko življenje se o tem pogovorite z vašim osebnim zdravnikom. Poskusite biti čim bolj iskreni, saj bo to pomagalo oceniti stanje bolezni in potrebno zdravljenje. Naj spomnimo, da je vsak pogovor z vašim zdravnikom zaupen.
Fiziološki simptomi
Psihološki simptomi
Sociološki simptomi
POPORODNA DEPRESIJA
S poporodno depresijo se spopade najmanj vsaka deseta in največ vsaka peta nosečnica. Alpha-Stim je bil v študiji uporabljen 4-krat manj od priporočil, a za razliko od lažne naprave vseeno dosegel 70% potrebne spremembe za ozdravljenje. 🤰
Povezava do vira
Ron et al. 2019. “Clinical efficacy of cranial electrotherapy stimulation for mild to moderate postpartum depression“. N=36. [KLI, #75]
ZNANSTVENI DOKAZI
Mi Alpha-Stim lahko pomaga?
Alpha-Stim medicinska tehnologija je podprta z več kot 150 kliničnimi študijami. Priznana je tako s strani Uprave za hrano in zdravila (FDA) kot evropske Uredbe (СE0843). Klinična mapa beleži 2 MADRS, 4 PHQ-9, 7 BDI in 15 HAMD proučevanj.
Več strokovnih člankov
Kako pogosta je?
GLAVNI VZROK INVALIDNOSTI NA SVETU
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) trdi, da je depresija postala glavni razlog invalidnosti, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa depresijo uvršča med 8 najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni. Depresija ne narašča zgolj v razvitih družbah, ampak tudi med državami 3. sveta. V Indiji so recimo ugotovili, da invalidnost zaradi depresije presega skupno obolevnost povzročeno s strani vseh vrst rakavih obolenj in sladkorne bolezni, presega pa tudi kap in hipertenzične bolezni srca. Depresija je bolezen, ki se lahko včasih konča s samomorom.
Za depresijo zboleva še enkrat več žensk kot moških, so pa simptimi pri slednjih velikokrat intenzivnejši. Ženske so izpostavljene tveganju za nastanek depresije tudi zaradi nosečnosti, s katero se po porodu sooča kar vsaka 5. Depresiji so zaradi psiholoških pritiskov in motenega bioritma še posebej izpostavljeni prvi posredovalci, zdravstveni delavci in gostilniški delavci. Med bolj tveganimi poklici so tudi vsi tisti, kjer sedeči stil življenja spremlja kronični stres. Za depresijo je značilno, da posredni stroški, kot so (nezaznani) upad produktivnosti, prezgodnje upokojevanje in bolniška nadomestila presegajo neposredne stroške nastale pri kliničnem zdravljenju, zato je nujno, da se ta čimprej zdravi.
ALPHA-STIM IN ODTEGNITEV OD ANTIDEPRESIVOV
Odmevna strokovna analiza je leta 2019 ugotovila, da nacionalne smernice zahodnih držav občutno podcenjujejo odtegnitvene učinke antidepresivov. Odtegnitveni sindrom namreč beleži 56% vseh uporabnikov, kot hude pa znake ocenjuje skoraj polovica. Ti lahko trajajo več mesecev. Kraljevo združenje psihiatrov je smernice sicer spremenilo, NICE pa sedaj predlaga, da se antidepresivi ne predpisujejo več rutinsko, saj so bile smernice v letu 2022 še vedno ocenjene kot slabe. Alpha-Stim lahko odtegnitvene simptome pomembno olajša.
Več o depresiji na našem #psihoblogu
Začaran krog študentov: izpitna tesnoba in nespečnost
Začaran krog študentov: izpitna tesnoba in nespečnost https://alphastim.si/wp/wp-content/uploads/2021/05/marvin-meyer-SYTO3xs06fU-unsplash-1.jpg 640 427 Anja Slemič, BSc https://secure.gravatar.com/avatar/8f8e40714a3b42efb2990ca061716e01?s=96&d=mm&r=gNovi mehanizem dokazuje, da prenos dražljajev iz možganov v hrbtenjačo povzroča preobčutljivost.
Prenatalna depresija spremeni otrokovo možgansko povezljivost
Prenatalna depresija spremeni otrokovo možgansko povezljivost https://alphastim.si/wp/wp-content/uploads/2021/05/aditya-romansa-5zp0jym2w9M-unsplash.jpg 640 480 Nejc Hladnik, MSc https://secure.gravatar.com/avatar/d37c55471878b1697ce5cdeb79f3a47d?s=96&d=mm&r=gNovi mehanizem dokazuje, da prenos dražljajev iz možganov v hrbtenjačo povzroča preobčutljivost.
Pandemija COVID-19 spreminja naše možgane
Pandemija COVID-19 spreminja naše možgane https://alphastim.si/wp/wp-content/uploads/2021/05/close-up-face-unhappy-asian-pretty-young-woman-sitting-alone-couch-1.jpg 1000 667 Anja Slemič, BSc https://secure.gravatar.com/avatar/8f8e40714a3b42efb2990ca061716e01?s=96&d=mm&r=gNovi mehanizem dokazuje, da prenos dražljajev iz možganov v hrbtenjačo povzroča preobčutljivost.
10 antidepresivnih slovenskih pesmi
10 antidepresivnih slovenskih pesmi https://alphastim.si/wp/wp-content/uploads/2021/02/Antidepresivne-pesmi-small.jpg 640 427 Nejc Hladnik, MSc https://secure.gravatar.com/avatar/d37c55471878b1697ce5cdeb79f3a47d?s=96&d=mm&r=gDobra volja je najbolja! Slovenske pesmi, ki se jih na svoji listi ne bi sramoval noben moderni Kekec.
Odkrit nov mehanizem kontrole bolečin
Odkrit nov mehanizem kontrole bolečin https://alphastim.si/wp/wp-content/uploads/2020/12/Bolecina-astrociti.jpg 640 360 Nejc Hladnik, MSc https://secure.gravatar.com/avatar/d37c55471878b1697ce5cdeb79f3a47d?s=96&d=mm&r=gNovi mehanizem dokazuje, da prenos dražljajev iz možganov v hrbtenjačo povzroča preobčutljivost.